Piknik

Vreme je bilo lepo, ko smo se včeraj odpeljali na čelistični piknik v Maribor (organizirali so ga starši treh čelistov iz naše glasbene šole, ki so se letos zelo dobro odrezali na tekmovanjih: Urška, Tjaša in moj brat).
Paniya se je vozila na podrtem zadnjem sedežu ob meni, saj je bil prtljažnik polen hrane, s sabo pa smo vozili tudi žoge, badbinton, spidminton in podobno.

Ko smo prišli tja, smo se najprej malo posladkali z manjšimi prigrizki, Paniya pa se je igrala z Urškino sestrico, ki bo stara tri leta in je tako velika kot Paniya. Mala Zala je bila nad našo medvedko čisto navdušena - cvilila je okoli nje, jo vlekla za dlako, bežala pred njo in jo lovila. Tudi Pani je bila vsa iz sebe in se je z njo lepo igrala. Počasi je tekala za njo, se ob njej ustavila in potrpežljivo čakala, da bosta tekli naprej.

Kasneje smo šli na sprehod po Pohorju in večinoma smo hodili čez gozd. Paniya je uživala, saj je spredaj tekla z mlajšimi, skakala z njimi po koreninah in jim seveda sledila v največje šavje. Približno vsakih pet minut se je hodila fočkat k meni, tako da je bila skozi v pogonu in seveda po sprehodu temu primerno utrujena.

Kasneje sem z nje seveda pobirala klope in pobrala sem jih skoraj dvajset!!! (na srečo so samo lezli po njej)
Mi smo potem jedli, Paniya je spala.... in se zbudila šele, ko smo se šli igrat z žogo. Ko smo jo spodili stran je spet zaspala, proti večeru pa se nam je spet pridružila, se igrala z nami (z žogo seveda) in potem še malo z Zalo. Ko smo prišli domov pa je samo pojedla večerjo in spala dalje.

Kako pridno se učiva.... :)

Ja, Paniya v šoli lepo napreduje, čeprav kar precej manjkava :(

V šoli lepo dela, še lepše pa dela doma, ko imava mir in veliko časa. Zdaj jo učim novih trikcev in nekaj sva jih celo posneli!




V torek mi je Goran v mali šoli povedal, kako naj jo naučim dvigniti taco čim višje v zrak in bila je zelo smešna, saj je taco začela takoj vzdigovati nad glavo in mi jo metati v naročje, gledala pa je čisto v drugo smer in ni imela časa pojesti niti nagrade :)

Napovedali sva tudi vojno klopom, ki jih stalno pobiram z nje! Velikokrat jih najdem šele takrat, ko so že čisto napiti... Dala sem ji ampule in zdaj ima po vratu oranžkaste fleke, klopa sem pa ravno tako našla!!!!!
Odločila sem se, da jih spravim na seznam ogroženih vrst ;)

Danes pa je v Ljubljani tako vroče, da se je najin sprehod izjalovil... Nameravala sem it na dolg sprehod, ker je res lepo vreme, ampak Paniya je vlekla jezik do tal in se je komaj premikala že takoj po tem, ko sva stopili iz hiše. Zunaj nisva bili več kot dobre pol ure, pa zdaj vseeno spi kot mrtva! No, vsekakor upam da poletje ne bo preveč vroče...

Kopanje

S Paniyo sva se zmenili za sprehod s Saro in Kalo in oči nam je ponudil, da nas pelje na barje, kjer ima čebele. Seveda sva ponudbo s Saro izkoristili in med tem, ko je imel oči delo v panju smo šle na sprehod.
Paniya je bila nad vodo čisto navdušena, Kala pa sicer ni imela nič proti, ampak se je prej naveličala. Sara jima je metala palice in ju zabavala v vodi, med sprehajanjem pa sta noreli okrog kot zmešani. Kala je celo plezala po podrtih drevesnih deblih, ko pa ji je poskusila slediti Paniya, se je zataknila in prizor je bil neverjetno zabaven. Paniya je celo plavala v globlji in bolj deroči vodi in bila je prav zabavna, saj je bilo to njeno prvo plavanje in na začetku ni vedela, kaj bi sama s sabo...