torek, 1. september 2009
Zadnji dan počitnic
Včeraj sva s Paniyo poskušali čim bolje izkoristit zadnji dan počitnic. Tole je rezultat dopoldanskega sprehoda:
petek, 28. avgust 2009
četrtek, 27. avgust 2009
Uživava!!
Minilo je že kar nekaj časa odkar sva se zadnjič oglasili. Zakaj? - Ker ni bilo časa!! Pri Paniyini vzrediteljici sva takooo uživali, da nisem imela časa napisati nič novega, čeprav se je zgodilo veliko stvari.
Romana (vzrediteljica) je rešila Paniyine zdravstvene probleme, tako da dieta ni več potrebna! Pani se je držala svoje mame Gere kot klop in se igrala s svojim dedkom, očetom in babico. Z Gero sta bili super ekipa, saj sta obe igrivi in pripravljeni ušpičit kakšno lumparijo!
Paniya in Gera
Domov sva se vračali z vlakom in kmalu po prihodu domov sva šli s prijateljico Saro in njeno psičko Kalo k dedku v Javorje. Tam smo se sprehajali cele dneve, se igrali na travnikih in se učili novih trikcev! Enkrat smo se celo izgubili in domov nismo našli kar 6 ur!! Bilo je zelo utrudljivo, a bila je dogodivščina in pol, po kateri smo vsi spali cel popoldan.
Ko sva se vrnili iz Javorja, sva šli v Godovič k Dedku in Noni, kjer je Paniya imela pasjo družbo, hodila je plavat v Bajer in se potepala po gozdu. Prvič je videla tudi srno in bila je čisto navdušena. Z njo se je želela igrati in je navdušeno stekla za njo ter jo potem klicala nazaj z mahajočim repom, ko je pobegnila.
Paniya in Buba
No, potem sva za kratek čas ostali v Ljubljani, kjer sva obiskali živalski vrt, a sva se že v začetku avgusta z družino odpravili na morje. Paniya je bila presenečena nad slano vodo, zato dolgo ni želela plavati v morju. Splavala je šele tri dni pred odhodomdomov, do takrat pa se je le namakala do trebuha ali pa je lajala za nami na pomolu. Z mami sva ugotovili, da obožuje ropbide, saj jih je na sprehodu začela kar sama obirati (mami namreč ni nabirala dovolj hitro).
V ZOO - takole opazuje opice
In takole ptičke.
To pa je slikica iz morja, kjer pozira na pomolu.
Zdaj sva spet doma, kjer se druživa s prijatelji, hodiva na daljše sprehode in se učiva nosvih stvari. Vpisali sva se v nadaljevalni tečaj pasje šole, tokrat v društvu Kavalir in komaj čakava na pričetek tečaja! Paniya je tudi sama čisto zagnana za delo in na sprehodih sama od sebe dela poleg!!
Romana (vzrediteljica) je rešila Paniyine zdravstvene probleme, tako da dieta ni več potrebna! Pani se je držala svoje mame Gere kot klop in se igrala s svojim dedkom, očetom in babico. Z Gero sta bili super ekipa, saj sta obe igrivi in pripravljeni ušpičit kakšno lumparijo!
Paniya in Gera
Domov sva se vračali z vlakom in kmalu po prihodu domov sva šli s prijateljico Saro in njeno psičko Kalo k dedku v Javorje. Tam smo se sprehajali cele dneve, se igrali na travnikih in se učili novih trikcev! Enkrat smo se celo izgubili in domov nismo našli kar 6 ur!! Bilo je zelo utrudljivo, a bila je dogodivščina in pol, po kateri smo vsi spali cel popoldan.
Ko sva se vrnili iz Javorja, sva šli v Godovič k Dedku in Noni, kjer je Paniya imela pasjo družbo, hodila je plavat v Bajer in se potepala po gozdu. Prvič je videla tudi srno in bila je čisto navdušena. Z njo se je želela igrati in je navdušeno stekla za njo ter jo potem klicala nazaj z mahajočim repom, ko je pobegnila.
Paniya in Buba
No, potem sva za kratek čas ostali v Ljubljani, kjer sva obiskali živalski vrt, a sva se že v začetku avgusta z družino odpravili na morje. Paniya je bila presenečena nad slano vodo, zato dolgo ni želela plavati v morju. Splavala je šele tri dni pred odhodomdomov, do takrat pa se je le namakala do trebuha ali pa je lajala za nami na pomolu. Z mami sva ugotovili, da obožuje ropbide, saj jih je na sprehodu začela kar sama obirati (mami namreč ni nabirala dovolj hitro).
V ZOO - takole opazuje opice
In takole ptičke.
To pa je slikica iz morja, kjer pozira na pomolu.
Zdaj sva spet doma, kjer se druživa s prijatelji, hodiva na daljše sprehode in se učiva nosvih stvari. Vpisali sva se v nadaljevalni tečaj pasje šole, tokrat v društvu Kavalir in komaj čakava na pričetek tečaja! Paniya je tudi sama čisto zagnana za delo in na sprehodih sama od sebe dela poleg!!
četrtek, 9. julij 2009
Počitnice!!!
Začele so se počitnice! Sicer začetek za Paniyo ni bil preveč obetaven - veterinar. Pojavila se ji je alergija in pripisali so ji posebno dieto. Ampak to nama ni pokvarilo veselja in že isti vikend sva šli s Hedo in njeno dogo Luno na počitnice v Ormož! Bili smo na kmetiji in s Hedo sva pazili na 4 otroke, 9 konjev, pujske, kokoši, 4 pse (s Paniyo in Luno vred), na zajčke in mucka... skratka - dela cel kup!
Tako se je začela naša pot...
Nekaj mesecev stara žrebička :D
Zdaj pa sva na počitnicah pri Paniyini vzrediteljici! Čudovito je videti toliko landseerjev na kupu! Paniya uživa 100 na uro in je čisto razpuščena... Skozi je zunaj, igra se z mamo Gero in svojima mlajšima bratcema ter sestrico, nagaja Irrasu ...
Irras, paniya in Gera
Gera s svojimi mulčki
Malčki
Paniya je velika sestra
Tako se je začela naša pot...
Nekaj mesecev stara žrebička :D
Zdaj pa sva na počitnicah pri Paniyini vzrediteljici! Čudovito je videti toliko landseerjev na kupu! Paniya uživa 100 na uro in je čisto razpuščena... Skozi je zunaj, igra se z mamo Gero in svojima mlajšima bratcema ter sestrico, nagaja Irrasu ...
Irras, paniya in Gera
Gera s svojimi mulčki
Malčki
Paniya je velika sestra
torek, 23. junij 2009
Na obisku pri Baru
Danes sva s Paniyo obiskali beagelčka Bara :D Bar in Paniya sta se super ujela in ob dobri družbi je sprehod hitro minil. Mala dva je bilo treba sicer spodbuditi k igri, toda prav kmalu sta lovila žogico in ni trajalo dolgo ko sta lovila kar drug drugega in se podila naokrog. Delali smo celo malo poslušnosti - Bar je bil super, Paniyi pa se je čisto strgalo in je začela skakat vame kot zmešana (ona je tak talent! Enkrat se moram tako trudit, da me sploh pogleda, drugič jo morem pa stran tiščat :D)
Vreme žal ni bilo na naši strani, tako da sta norenje nadaljevala kar v hiši :)
Vreme žal ni bilo na naši strani, tako da sta norenje nadaljevala kar v hiši :)
sobota, 13. junij 2009
Izlet z Atosom
Uh, s temle poročilom kar precej zamujam, ampak nikakor nisem mogla do slik (in še zdaj ne morem do tistih s piknika - grrrrr) Pač, elektronika ni na moji strani ;)
No, kakorkoli že, zmenili sva se z Vido in šli smo na sprehod v Sračjo dolino, kjer sta najina dva pesjana čofotala v vodi, tekala po travnikih in se skrivala v gozdu. Paniya je bila skozi v pogonu, Atos pa sploh ni zaostajal in ko smo se vrnili domov se sploh nista ustavila. Seveda sta kasneje zaspala kot ubita, toda takoj ko sta se zbudila sta bila ponovno pripravljena za akcijo :) Res ne vem od kod jim vsa ta energija!
ponedeljek, 18. maj 2009
Piknik
Vreme je bilo lepo, ko smo se včeraj odpeljali na čelistični piknik v Maribor (organizirali so ga starši treh čelistov iz naše glasbene šole, ki so se letos zelo dobro odrezali na tekmovanjih: Urška, Tjaša in moj brat).
Paniya se je vozila na podrtem zadnjem sedežu ob meni, saj je bil prtljažnik polen hrane, s sabo pa smo vozili tudi žoge, badbinton, spidminton in podobno.
Ko smo prišli tja, smo se najprej malo posladkali z manjšimi prigrizki, Paniya pa se je igrala z Urškino sestrico, ki bo stara tri leta in je tako velika kot Paniya. Mala Zala je bila nad našo medvedko čisto navdušena - cvilila je okoli nje, jo vlekla za dlako, bežala pred njo in jo lovila. Tudi Pani je bila vsa iz sebe in se je z njo lepo igrala. Počasi je tekala za njo, se ob njej ustavila in potrpežljivo čakala, da bosta tekli naprej.
Kasneje smo šli na sprehod po Pohorju in večinoma smo hodili čez gozd. Paniya je uživala, saj je spredaj tekla z mlajšimi, skakala z njimi po koreninah in jim seveda sledila v največje šavje. Približno vsakih pet minut se je hodila fočkat k meni, tako da je bila skozi v pogonu in seveda po sprehodu temu primerno utrujena.
Kasneje sem z nje seveda pobirala klope in pobrala sem jih skoraj dvajset!!! (na srečo so samo lezli po njej)
Mi smo potem jedli, Paniya je spala.... in se zbudila šele, ko smo se šli igrat z žogo. Ko smo jo spodili stran je spet zaspala, proti večeru pa se nam je spet pridružila, se igrala z nami (z žogo seveda) in potem še malo z Zalo. Ko smo prišli domov pa je samo pojedla večerjo in spala dalje.
Paniya se je vozila na podrtem zadnjem sedežu ob meni, saj je bil prtljažnik polen hrane, s sabo pa smo vozili tudi žoge, badbinton, spidminton in podobno.
Ko smo prišli tja, smo se najprej malo posladkali z manjšimi prigrizki, Paniya pa se je igrala z Urškino sestrico, ki bo stara tri leta in je tako velika kot Paniya. Mala Zala je bila nad našo medvedko čisto navdušena - cvilila je okoli nje, jo vlekla za dlako, bežala pred njo in jo lovila. Tudi Pani je bila vsa iz sebe in se je z njo lepo igrala. Počasi je tekala za njo, se ob njej ustavila in potrpežljivo čakala, da bosta tekli naprej.
Kasneje smo šli na sprehod po Pohorju in večinoma smo hodili čez gozd. Paniya je uživala, saj je spredaj tekla z mlajšimi, skakala z njimi po koreninah in jim seveda sledila v največje šavje. Približno vsakih pet minut se je hodila fočkat k meni, tako da je bila skozi v pogonu in seveda po sprehodu temu primerno utrujena.
Kasneje sem z nje seveda pobirala klope in pobrala sem jih skoraj dvajset!!! (na srečo so samo lezli po njej)
Mi smo potem jedli, Paniya je spala.... in se zbudila šele, ko smo se šli igrat z žogo. Ko smo jo spodili stran je spet zaspala, proti večeru pa se nam je spet pridružila, se igrala z nami (z žogo seveda) in potem še malo z Zalo. Ko smo prišli domov pa je samo pojedla večerjo in spala dalje.
Naročite se na:
Objave (Atom)