Operacijo je dobro prestala in je bila že tretji dan po operaciji zelooooo živahna. Prvi dan je še čudno hodila zaradi anastezije, potem pa se ji je stanje hitro popravljalo in zdaj mi je včasih z njo že prav težko, saj bi tekla, skakala in se igrala, pa se še vedno ne sme. Tudi zaščitni ovratnik še vedno nosi in odštevam dneve, kdaj se ga bo lahko znebila.
Tudi v pasjo šolo ne hodiva, tako da mala nima nobenih obveznosti. Samo jaz jo včasih "mučim" in jo učim novih trikov. Ravno včeraj sem jo naučila, da hodi nazaj in sem z njenim napredkom zelo zadovoljna. V teh dneh je tudi izpopolnila vajo "glej me" v gibanju in hodi tudi že prav lepo poleg... Zaradi obilice energije se je naučila prinašati tudi žogo, kar je zelo dobrodošla veščina.
V nedeljo, na veliko noč sem imela čez tudi Luno, prijateljičino nemško dogo in skupaj smo šli na sprehod. Šli sta tudi še dve moji prijateljici s svojima psoma (s Kalo in Sukijem). Imeti dva velika psa - landseerja in nemško dogo je bil super občutek, obžalujem samo, da je morala biti Paniya skozi na povodcu, saj bi se drugače neprestano samo igrala z ostalimi. Luna se jo je povrh vsega še bala kot hudič križa, zaradi tega lustra in bilo je prav smešno, kako so ti veliki psi bolj prestrašeni od manjših, ki se za Paniyin ovratnik sploh zmenili niso. Pri tem ignoriranju je bil najboljši kokršpanjel Suki, ki se za ostale ni preveč zmenil, saj je raje sledil svojemu nosu, Kala pa za njim ni preveč zaostajala.
Proti večeru smo posedali na naši mali zelenici in sitne sosede z nasprotnega bloka, ki kar naprej težijo so se vse pojavile na oknih, kar je bilo precej zabavno...
Skratka, preživeli smo lep dan, še boljše pa bo, ko bodo Paniyi v četrtek odstranili šive in bo spet lahko tekla in uživala s prijatelji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar