...

Jutri bo imela Paniya že 6 mesecev... Ne morem verjeti, da čas beži tako hitro! Na žalost je vreme te dni precej slabo in jo zato precej šparam na sprehodih. Paniya sicer uživa v dežju (in v blatu), ampak jo je po sprehodu težko zbrisat, jaz pa je nočem puščat mokre na ploščicah.

Zadnjič v mali šoli je precej deževalo in Paniya še nikoli ni delala s takim veseljem. Bila je razigrana in ubogala je sto na uro. No, ko se minutko nisem ukvarjala z njo (govorila sem z inštruktorjem) pa je Paniya pobegnila k zlati prinašalki, saj je na vsak način želela akcijo!

Tudi na sprehodih bi se igrala z vsakim psom, ki pride mimo, ampak na srečo kar pride, ko jo pokličem. Hinavka pa je ugotovila, da bo ob prihodu k meni dobila sirček in zato pride na klic, vzame sirček in se gre nazaj igrat, še preden jo uspem prijet. Čim pa postavljam večje zahteve, napr. naj se ob prihodu k meni usede, se premisli in steče nazaj...