Kopanje

S Paniyo sva se zmenili za sprehod s Saro in Kalo in oči nam je ponudil, da nas pelje na barje, kjer ima čebele. Seveda sva ponudbo s Saro izkoristili in med tem, ko je imel oči delo v panju smo šle na sprehod.
Paniya je bila nad vodo čisto navdušena, Kala pa sicer ni imela nič proti, ampak se je prej naveličala. Sara jima je metala palice in ju zabavala v vodi, med sprehajanjem pa sta noreli okrog kot zmešani. Kala je celo plezala po podrtih drevesnih deblih, ko pa ji je poskusila slediti Paniya, se je zataknila in prizor je bil neverjetno zabaven. Paniya je celo plavala v globlji in bolj deroči vodi in bila je prav zabavna, saj je bilo to njeno prvo plavanje in na začetku ni vedela, kaj bi sama s sabo...

Večeraj sem se vrnila iz Španije, saj smo imeli en teden izmenjavo z Baski. Sicer nisem preveč uživala, je bila pa koristna izkušnja... nobene izmenjave več!
Ko sem prišla domov me je najbolj navdušeno pozdravila Paniya in presenečeno sem ugotovila, da je v tem tedno izgubila skoraj ves puh.

Paniya je med mojo odsotnostjo prav uživala, saj so jo razvajali kot kraljično. Odkrila je Gradaščico in je bila nad njo čisto navdušena, peljali pa so jo tudi v Javorje, kjer sta s sestro tekali po travnikih, kjer je cvetel regrad. Tačke je imela čisto rumene do kolen!
Danes sva šli spet skupaj na sprehod in srečali sva Eki in Flina, ampak ker Filna tako meče pubetreta se niso lepo igrali, tako da je bilo zabave kar hitro konec.

Začela si je lizat šive od sterilizacije in se ji je vse skupaj malo unelo, našla sem klopa, ki ji ga nisem znala odstranit, pa še bulo neznanega izvora, zato sva šli na veterino. Tam naju je zdravnik že poznal in takoj sva prišli na vrsto. Šive in bulo so pregledali brez zapletov, potem pa sem jih prosila, naj mi pokažejo, kako se odstrani klopa. Zdravnik je delo prepustil študentom in ko so se vsi štirje usuli okrog prestrašene Paniya je začela renčat (ponavadi od strahu laja, zdaj pa si še ust ni upala odpret) in nism je mogla utišat, študentje pa so skočili stran in morala sem ji nataknit nagobčnik. Naprej je šlo brez zapletov, ampak drugi klop je bil na gobčku in z nagobčnikom ga ni bilo mogoče odstranit. Ker so bili prestrašeni so predlagali, naj to naredim jaz in z veseljem se poskusila, saj sem se želela naučiti (in za učitelje sem imela strokovnjake!). Uspelo mi je in takoj iz veterine sva šli v lekarno po pinceto :)

Popoldan sva šli k Sheitanu in ko sem nehala jahat me je mala skoraj podrla od veselja, da me spet vidi na trdnih tleh...

10 dni bolniške

Paniya je imela 6. 4. 2009 sterilizacijo, odstranili so ji tudi popokovo kilo, ji operirali oči, saj so ji trepalnice rasle navznoter in ji dražile oko.
Operacijo je dobro prestala in je bila že tretji dan po operaciji zelooooo živahna. Prvi dan je še čudno hodila zaradi anastezije, potem pa se ji je stanje hitro popravljalo in zdaj mi je včasih z njo že prav težko, saj bi tekla, skakala in se igrala, pa se še vedno ne sme. Tudi zaščitni ovratnik še vedno nosi in odštevam dneve, kdaj se ga bo lahko znebila.
Tudi v pasjo šolo ne hodiva, tako da mala nima nobenih obveznosti. Samo jaz jo včasih "mučim" in jo učim novih trikov. Ravno včeraj sem jo naučila, da hodi nazaj in sem z njenim napredkom zelo zadovoljna. V teh dneh je tudi izpopolnila vajo "glej me" v gibanju in hodi tudi že prav lepo poleg... Zaradi obilice energije se je naučila prinašati tudi žogo, kar je zelo dobrodošla veščina.

V nedeljo, na veliko noč sem imela čez tudi Luno, prijateljičino nemško dogo in skupaj smo šli na sprehod. Šli sta tudi še dve moji prijateljici s svojima psoma (s Kalo in Sukijem). Imeti dva velika psa - landseerja in nemško dogo je bil super občutek, obžalujem samo, da je morala biti Paniya skozi na povodcu, saj bi se drugače neprestano samo igrala z ostalimi. Luna se jo je povrh vsega še bala kot hudič križa, zaradi tega lustra in bilo je prav smešno, kako so ti veliki psi bolj prestrašeni od manjših, ki se za Paniyin ovratnik sploh zmenili niso. Pri tem ignoriranju je bil najboljši kokršpanjel Suki, ki se za ostale ni preveč zmenil, saj je raje sledil svojemu nosu, Kala pa za njim ni preveč zaostajala.
Proti večeru smo posedali na naši mali zelenici in sitne sosede z nasprotnega bloka, ki kar naprej težijo so se vse pojavile na oknih, kar je bilo precej zabavno...
















Skratka, preživeli smo lep dan, še boljše pa bo, ko bodo Paniyi v četrtek odstranili šive in bo spet lahko tekla in uživala s prijatelji.

...

Jutri bo imela Paniya že 6 mesecev... Ne morem verjeti, da čas beži tako hitro! Na žalost je vreme te dni precej slabo in jo zato precej šparam na sprehodih. Paniya sicer uživa v dežju (in v blatu), ampak jo je po sprehodu težko zbrisat, jaz pa je nočem puščat mokre na ploščicah.

Zadnjič v mali šoli je precej deževalo in Paniya še nikoli ni delala s takim veseljem. Bila je razigrana in ubogala je sto na uro. No, ko se minutko nisem ukvarjala z njo (govorila sem z inštruktorjem) pa je Paniya pobegnila k zlati prinašalki, saj je na vsak način želela akcijo!

Tudi na sprehodih bi se igrala z vsakim psom, ki pride mimo, ampak na srečo kar pride, ko jo pokličem. Hinavka pa je ugotovila, da bo ob prihodu k meni dobila sirček in zato pride na klic, vzame sirček in se gre nazaj igrat, še preden jo uspem prijet. Čim pa postavljam večje zahteve, napr. naj se ob prihodu k meni usede, se premisli in steče nazaj...

...in vse je spet po starem...

Končno je vse spet po starem!!! Prejšnji teden smo imeli izmenjavo z Baski, ki so prišli k nam... Tako da nas praktično ni bilo doma! Cele dneve smo imeli izlete, ponoči pa so hoteli žurat do naslednjega dne!! Za Paniyo skoraj nisem imela časa, tako da so bili najni sprehodi predvsem jutranji, pa še ti so bili kratki, saj sem bila takoooo utrujena...
Tudi v šolo nisem šla z njo, apak je šla mami in naša puhica se sploh ni slabo obnašala! Prav ponosna sem nanjo, saj je zelo lepo delala tudi z njo.
Prve dni po koncu izmenjave (predvsem v šoli) pa se je videlo, da se z njo nisem skoraj nič ukvarjala in Paniya ni sodelovala tako kot ponavadi. Zaradi tega me je pekla vest, ampak na srečo je to obdobje že minilo in spet je stara dobra Paniya!

Zdaj se ji poskušam čim bolj oddolžit za nazaj in za vnaprej, ko gremo mi v Španijo in ker me cel vikend ne bo... Šli sva na dolg sprehod, se veliko igrali in skupaj preživeli vsako prosto minutko. Na žalost je vikenda konec in se spet drživa ustaljenega urnika.














Takole pozira...




















Tako pa spi po napornem dnevu...

















Ugotovila sem, kako zelo je zrasla in ob gledanju starih slik mi je šlo prav na smeh. Ko sem jo dobila je bila velika tako kot beagle, zdaj pa je visoka že kot zlati prinašalec! In... ko smo jo pripeljali domov ni dosegla mizice v dnevni sobi, zdaj pa jo je že krepko prerasla in prav kmalu bo z lahkoto dosegla tudi kuhinjsko mizo...

Kaj se nama dogaja....

Prva novica - s Paniyo hodiva v šolo! Vpisali sva se na kinološko društvo Ljubljana, kjer obiskujeva tečaj male šole.
Ko sva tja prišli prvič je bila tako pretresena, da ni imela apetita, ampak ker na srečo ni problematičen pes se je hitro vnesla... Tudi sirčki so ji šli kmalu v slast in bila je prava zvezdica.
Danes sva imeli drugo uro in bilo je prav zabavno! Tokrat se je na okoliščine privadila hitreje in danes je bila bolj živahna kot prejšnjič, tako da je delala z večjim veseljem (z večjim veseljem pa bi se izgrala tudi z drugimi psmi...) Vaje, ki smo jih jemali je hitro osvojila, saj je vse razen vaje 'sledi' že poznala in ji ne delajo nobenih težav. Izpopolnili sva tudi 'glej me', 'sedi' in 'lezi'.
Ker imamo naslednji teden izmenjavo s Španci naju ne bo v tečaju, zato pa naj bi šel z njo kdo drug. To bo še zabavno!

In še druga novica... Paniya se je prvič kopala! Ko je bila mokra, je bila bolj podobna hrtu kot landseerju!! Čeprav naj bi ti psi uživali v vodi in kopanju, ni bila preveč navdušena. Trikrat mi je celo pobegnila iz tuša in mokra je bila cela kopalnica.
Ampak najin trud in potrpljenja sta bila popolačana, saj je zdaj čisto bela, kot mali puhasti angelček!

Konec počitnic...

Zgodilo se je že toliko stvari odkar sem zadnjič pisala... Paniyo smo cepili še proti steklini, odvrgla je mlečne zobke in šla prvič z nami na počitnice!

Šli smo v Avstrijo, v Kreischberg, kjer smo najeli apartma. Sicer je bilo notri kar precej vroče, tako ali tako pa smo večino časa preživeli zunaj, kjer je mala lahko tekala in se igrala. Snega na žalost ni bilo v izobilju, ampak Paniye očitno to sploh ni motilo in je uživala v tistem snegu in pa seveda v blatu, ki ob takem vremenu paše zraven.
Mislim, da je bil najboljši del počitnic to, da sva spali v isti sobi. Jaz sem spala na pomožnem ležišču, ki je bilo dovolj nizko, da je bila Paniya precej višja od mene, ko sem ležala. Ponoči jo je zelo zabavalo, ko me je hodila lizat po obrazu, glavo je nsalanjala na mojo posteljo in ko se m odprla oči jo je skoraj razneslo od veselja.
Ko smo jo enkrat pustili samo za kosilo je splezala na mojo posteljo in raztrgala knjigo, ki sem jo pozabila tam... Drugače pa ni ostajala sama, saj oči ne smuča, jaz pa sem bordala samo tri dni, ostali čas pa sem se sprehajala s Paniyo.

Ker smo precej hodili okoli, smo hitro našli konje, katerih je bila zelo vesela, malo naprej, pa so se sončku nastavljale tudi krave. Paniya je bila prestrašena ob pogledu na te gromozanske živali, ampak se je delala pogumno in je kar precej časa lajala v njih. Krave so jo nekaj časa z zanimanjem opazovale, ko pa so se ji približale je njen pogum nenadoma izginil in z repom med nogami je hitro stekla stran.

Ko smo se vrnili domov je bila tako zelo srečna, da se je razveselila celo mačke, ki nas je čakala doma in - kar je bilo še bolj presenetljivo - mačka je bila vesela nje! Ob prihodu pa je bila precej neubogljiva in neprevidna. Cel teden je samo uživala in ni ji bilo treba hoditi po pločnikih in se izogibati avtomobilom... Ko sva torej prišli domov je kar zavila na cesto in da bi se ustavila pred cesto še pomislila ni. No, na srečo sem jo hitro prizeljila in je zdaj spet mala mestna punčka!
Danes zjutraj se je že igrala s svojim najboljšim prijateljem Flinom in prespala cel dopoldan... počitnic je pač konec in spet se vračava v ustaljen urnik.