Na obisku pri Atosu

Ali je kaj bolj zabavno gledat kot mladičke med igro?


Zanimivo je, kako se psi hitro ujamejo in so takoj za igro... Komaj sva s prijateljico spustili vsaka svojega psa, že sta bila na travniku in seveda v vodi!










Paniya je luže takoj posvojila in mislim, da ne bo preveč žalovala za snegom. Atos se je s Paniyino pomočjo okopal prvi, ona pa se je v lužo na srečo le usedla, saj za poležavanje ni bilo časa!














Zunaj je bilo torej zabave še in še, ko pa smo prišli v stanovanje (in končno obrisali mokre kožuščke) je naša medvedka seveda takoj zaspala, Atos pa bi se še kar igral...
Končno je omagal tudi on in s prijateljico sva imeli mir do večera.
Ko sta se zbudila ju je bilo treba peljat ven. Atos je bil privezan na povodcu, jaz sem mojo zverino pustila, da gre na hodnik (prijateljica namreč živi v bloku), sama pa sem se začela obuvati.

Ko sem doma, zvečer Paniyi le odprem vrata na vrt, da opravi svojo potrebo, nato pa se mala sama vrne in stvar je rešena.

Skratka, ravno sem si zavezovala čevlje, ko je mimo mene prišla Paniya, stopila v stanovanje in začela ponosno mahati z repom. Trenutku ne bi posvečala posebne pozornosti, če ne bi opazila, da ima mokre tace in tako sem se hitro obrnila, ter na sredini hodnika zagledala veliko lužo!
Malčica seveda ni mogla vedezi, da tokrat ne želim, da opravi potrebo, ko jo spustim iz stanovanja! (Pa tako ponosna je bila sama nase, ker je bila pridna!)...

Moja medvedka

Psa sem si od nekdaj želela... Živalco na štirih nogah, s tistim prijaznim pogledom in jezikom, ki mu visi z gobca. Z leti sem si v glavi ustvarjala bolj določeno podobo mojega "sanjskega psa". Ta je bil vedno prijazen, zsščitniški, zvest, ubogljiv, zanesljiv, umirjen, neobčutljiv in crkljiv. Tako sem si v mislih naslikala podobo takšnega psa in takoj sem pomislila na novofundlandca. Toda starši še vedno niso popustili, jaz pa sem vsak dan prebrala več knjig o psih, pregledla več spletnih strani in tako sem, po srečnem naključju, odkrila pasmo landseer v katero sem se pri priči zaljubila. No, da dokončam tale uvodek... uspelo mi je in zdaj z nami živi moj sanjski pes - moja medvedka Paniya!





Paniya je rojena 4. oktobra mami Geri in očetu Quaxu. Odraščala je med sedmimi bratci in sestricami v psarni Kleine-sonntag.
K nam je prišla 19. decembra in je naš Božični kuža oz. Kuža želja. Ob prihodu v novi dom je potrebovala nekaj dni, da se nas je privadila, kmalu pa nas je vse posvojila!
Od tistega trenutka dalje vem, zakaj sem si psa od zmeraj želela, saj je vsaka minuta, ki jo preživiva skupaj, nekaj posebnega!