...in vse je spet po starem...

Končno je vse spet po starem!!! Prejšnji teden smo imeli izmenjavo z Baski, ki so prišli k nam... Tako da nas praktično ni bilo doma! Cele dneve smo imeli izlete, ponoči pa so hoteli žurat do naslednjega dne!! Za Paniyo skoraj nisem imela časa, tako da so bili najni sprehodi predvsem jutranji, pa še ti so bili kratki, saj sem bila takoooo utrujena...
Tudi v šolo nisem šla z njo, apak je šla mami in naša puhica se sploh ni slabo obnašala! Prav ponosna sem nanjo, saj je zelo lepo delala tudi z njo.
Prve dni po koncu izmenjave (predvsem v šoli) pa se je videlo, da se z njo nisem skoraj nič ukvarjala in Paniya ni sodelovala tako kot ponavadi. Zaradi tega me je pekla vest, ampak na srečo je to obdobje že minilo in spet je stara dobra Paniya!

Zdaj se ji poskušam čim bolj oddolžit za nazaj in za vnaprej, ko gremo mi v Španijo in ker me cel vikend ne bo... Šli sva na dolg sprehod, se veliko igrali in skupaj preživeli vsako prosto minutko. Na žalost je vikenda konec in se spet drživa ustaljenega urnika.














Takole pozira...




















Tako pa spi po napornem dnevu...

















Ugotovila sem, kako zelo je zrasla in ob gledanju starih slik mi je šlo prav na smeh. Ko sem jo dobila je bila velika tako kot beagle, zdaj pa je visoka že kot zlati prinašalec! In... ko smo jo pripeljali domov ni dosegla mizice v dnevni sobi, zdaj pa jo je že krepko prerasla in prav kmalu bo z lahkoto dosegla tudi kuhinjsko mizo...

Kaj se nama dogaja....

Prva novica - s Paniyo hodiva v šolo! Vpisali sva se na kinološko društvo Ljubljana, kjer obiskujeva tečaj male šole.
Ko sva tja prišli prvič je bila tako pretresena, da ni imela apetita, ampak ker na srečo ni problematičen pes se je hitro vnesla... Tudi sirčki so ji šli kmalu v slast in bila je prava zvezdica.
Danes sva imeli drugo uro in bilo je prav zabavno! Tokrat se je na okoliščine privadila hitreje in danes je bila bolj živahna kot prejšnjič, tako da je delala z večjim veseljem (z večjim veseljem pa bi se izgrala tudi z drugimi psmi...) Vaje, ki smo jih jemali je hitro osvojila, saj je vse razen vaje 'sledi' že poznala in ji ne delajo nobenih težav. Izpopolnili sva tudi 'glej me', 'sedi' in 'lezi'.
Ker imamo naslednji teden izmenjavo s Španci naju ne bo v tečaju, zato pa naj bi šel z njo kdo drug. To bo še zabavno!

In še druga novica... Paniya se je prvič kopala! Ko je bila mokra, je bila bolj podobna hrtu kot landseerju!! Čeprav naj bi ti psi uživali v vodi in kopanju, ni bila preveč navdušena. Trikrat mi je celo pobegnila iz tuša in mokra je bila cela kopalnica.
Ampak najin trud in potrpljenja sta bila popolačana, saj je zdaj čisto bela, kot mali puhasti angelček!

Konec počitnic...

Zgodilo se je že toliko stvari odkar sem zadnjič pisala... Paniyo smo cepili še proti steklini, odvrgla je mlečne zobke in šla prvič z nami na počitnice!

Šli smo v Avstrijo, v Kreischberg, kjer smo najeli apartma. Sicer je bilo notri kar precej vroče, tako ali tako pa smo večino časa preživeli zunaj, kjer je mala lahko tekala in se igrala. Snega na žalost ni bilo v izobilju, ampak Paniye očitno to sploh ni motilo in je uživala v tistem snegu in pa seveda v blatu, ki ob takem vremenu paše zraven.
Mislim, da je bil najboljši del počitnic to, da sva spali v isti sobi. Jaz sem spala na pomožnem ležišču, ki je bilo dovolj nizko, da je bila Paniya precej višja od mene, ko sem ležala. Ponoči jo je zelo zabavalo, ko me je hodila lizat po obrazu, glavo je nsalanjala na mojo posteljo in ko se m odprla oči jo je skoraj razneslo od veselja.
Ko smo jo enkrat pustili samo za kosilo je splezala na mojo posteljo in raztrgala knjigo, ki sem jo pozabila tam... Drugače pa ni ostajala sama, saj oči ne smuča, jaz pa sem bordala samo tri dni, ostali čas pa sem se sprehajala s Paniyo.

Ker smo precej hodili okoli, smo hitro našli konje, katerih je bila zelo vesela, malo naprej, pa so se sončku nastavljale tudi krave. Paniya je bila prestrašena ob pogledu na te gromozanske živali, ampak se je delala pogumno in je kar precej časa lajala v njih. Krave so jo nekaj časa z zanimanjem opazovale, ko pa so se ji približale je njen pogum nenadoma izginil in z repom med nogami je hitro stekla stran.

Ko smo se vrnili domov je bila tako zelo srečna, da se je razveselila celo mačke, ki nas je čakala doma in - kar je bilo še bolj presenetljivo - mačka je bila vesela nje! Ob prihodu pa je bila precej neubogljiva in neprevidna. Cel teden je samo uživala in ni ji bilo treba hoditi po pločnikih in se izogibati avtomobilom... Ko sva torej prišli domov je kar zavila na cesto in da bi se ustavila pred cesto še pomislila ni. No, na srečo sem jo hitro prizeljila in je zdaj spet mala mestna punčka!
Danes zjutraj se je že igrala s svojim najboljšim prijateljem Flinom in prespala cel dopoldan... počitnic je pač konec in spet se vračava v ustaljen urnik.