Igra z Luno

Paniya je šla tudi danes z mano k Sheitanu. Ker pa je bil lep dan je tudi prijateljica s sabo pripeljala svojo nemško dogo Luno.
Ko sta se z Luno prvič srečali pred skoraj dvema mesecoma je bila Luna še prevelika za igro z malo kepico, zdaj pa sta se krasno ujeli in teklai sta okoli naju kot zmešani. Predstavljajte si dva ogromna psa, ki se podita naokoli in se zaletavata v naju!
Dan je bil res lep in Sheitana, najinega črnega žrebca, sva peljali na pašo. Paniya in Luna sta tekali okrog nas in še dobro da je Sheitan umirjen, saj sta tekali mimo njega, Paniya pa se je vanj celo zaletela.

Seveda ne bi bilo vse popolno, če ne bi Paniya našla luže, ki je kar najbolj blatna in se v njej povaljala. Bila je grozna! Najhuje od vsega pa je, da sta se z Luno prišli igrat nazaj k nama in s prijateljico sva jih morali odgnati stran, da se ni Paniya obrisala v naju. Seveda sva jo poskusili umiti in pravzaprab nama je dobro uspelo, toda mala nagajivka, ki naj bi se sušila na soncu, seveda ni mogla ostati mirna, ko pa je imela tako dobro družbo - Luno.
Po naslednji rundi igre in teka je bila spet blatna (čeprav ne tako kot prvič) za naslednje umivanje pa ni bilo časa, saj se je sonce že začelo umikati. Tako sva domov šli čisto blatni in še zdaj se pozna na njeni snežno beli dlaki, da je popoldan zelo uživala!

To je slavna, blatna luža, spodaj pa je hči svojega očeta (blatna Pani)!

Paniya pri Sheitanu

Danes sem jo vzela s sabo h konju, kjer je že tako domača, da sama raziskuje naokoli. Najraje se podi v izpustu za hlevi in danes sem jo spet našla tam. Slišala sem lajež in ugotovila, da Paniye ni z mano. Šla sem pogledat, če laja ona in videla, kako vabi konja k igri.

Tudi ko je šla prijateljica jahat se ji je zunaj čisto strgalo in je tekala od mene proti konju in nazaj k meni. Takrat sem posnela tudi nekaj videov, ki smo jih gledali po jahanju v hlevu. Paniya je spala na gumi pred vhodom v boks, midve s prijateljico pa sva gledali video.
Glasnost je bila nastavljena na maksimum in ko je na vrsto prišel del, ko pokličem Paniyo k sebi se je malčica zbudila in stekla mimo mene ven iz hlevov. Očitno je mislila, da jo kličem od zunaj in jo je zgrabila panika, ker je zaspala.
Ko sem jo poklicala nazaj je pritekla v hlev tako srečna in lahko sem opazila izraz olajšanja na njenem obrazu.

Izlet

K dediju smo šli, ker je dobil novo krušno peč in smo seveda morali poskusit, če nam bo uspelo v njej speči pico. Prtljažnik je bil polen hrane, tako da se je Paniya peljala z mano pred sovoznikovim sedežom.
Ko smo prišli tja je bilo treba beč še razgret in ker to traja kar nekaj časa sva šli s Paniyo na sprehod. Snega je bilo še precej, mislim, da skoraj pol metra, in mala je z veseljem norela naokrog.
Našla je srnje sledi in se je z njimi tako zamotila, da ni bila pozorna name. Takrat je izza ovinka prišel avto in Paniya je stekla proti cesti, kjer sem jo prej čakala. Začela sem mahat vozniku, naj ustavi in čisto zmedeno je gledal naokoli, kaj je narobe, vožnjo pa je le upočasnil. Ko sem Paniyi zavpila, naj stoji, je srečna planila proti meni, in bala sem se, da bo stekla naravnost pod avto. Na srečo se je avto že ustavil in počakali so, da je Paniya navdušeno pritekla do mene! Oddahnila sem se, da se je vse srečno končalo in počasi sva se vrnili proti domu.



Ko sva se vrnili smo začeli s pripravi pic in ker je miza majhna je na tleh končalo kar precej kščkov sira, salame ipd. Paniya se je odlično obnesla kot sesalc, saj je vse, kar je padlo na tla v trenutku izginilo. Potem, ko smo dokonca naribali sir in narezali salamo je zaspala pod mizo v upanju, da bo dobila še kaj.
No, tudi naše pice so bile dobre. čeprav so bile precej nepravilnih oblik ;)