Ko smo prišli tja je bilo treba beč še razgret in ker to traja kar nekaj časa sva šli s Paniyo na sprehod. Snega je bilo še precej, mislim, da skoraj pol metra, in mala je z veseljem norela naokrog.
Našla je srnje sledi in se je z njimi tako zamotila, da ni bila pozorna name. Takrat je izza ovinka prišel avto in Paniya je stekla proti cesti, kjer sem jo prej čakala. Začela sem mahat vozniku, naj ustavi in čisto zmedeno je gledal naokoli, kaj je narobe, vožnjo pa je le upočasnil. Ko sem Paniyi zavpila, naj stoji, je srečna planila proti meni, in bala sem se, da bo stekla naravnost pod avto. Na srečo se je avto že ustavil in počakali so, da je Paniya navdušeno pritekla do mene! Oddahnila sem se, da se je vse srečno končalo in počasi sva se vrnili proti domu.
Ko sva se vrnili smo začeli s pripravi pic in ker je miza majhna je na tleh končalo kar precej kščkov sira, salame ipd. Paniya se je odlično obnesla kot sesalc, saj je vse, kar je padlo na tla v trenutku izginilo. Potem, ko smo dokonca naribali sir in narezali salamo je zaspala pod mizo v upanju, da bo dobila še kaj.
No, tudi naše pice so bile dobre. čeprav so bile precej nepravilnih oblik ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar