Zanimivo je, kako se psi hitro ujamejo in so takoj za igro... Komaj sva s prijateljico spustili vsaka svojega psa, že sta bila na travniku in seveda v vodi!
Paniya je luže takoj posvojila in mislim, da ne bo preveč žalovala za snegom. Atos se je s Paniyino pomočjo okopal prvi, ona pa se je v lužo na srečo le usedla, saj za poležavanje ni bilo časa!
Zunaj je bilo torej zabave še in še, ko pa smo prišli v stanovanje (in končno obrisali mokre kožuščke) je naša medvedka seveda takoj zaspala, Atos pa bi se še kar igral...
Končno je omagal tudi on in s prijateljico sva imeli mir do večera.Ko sta se zbudila ju je bilo treba peljat ven. Atos je bil privezan na povodcu, jaz sem mojo zverino pustila, da gre na hodnik (prijateljica namreč živi v bloku), sama pa sem se začela obuvati.
Ko sem doma, zvečer Paniyi le odprem vrata na vrt, da opravi svojo potrebo, nato pa se mala sama vrne in stvar je rešena.
Skratka, ravno sem si zavezovala čevlje, ko je mimo mene prišla Paniya, stopila v stanovanje in začela ponosno mahati z repom. Trenutku ne bi posvečala posebne pozornosti, če ne bi opazila, da ima mokre tace in tako sem se hitro obrnila, ter na sredini hodnika zagledala veliko lužo!
Malčica seveda ni mogla vedezi, da tokrat ne želim, da opravi potrebo, ko jo spustim iz stanovanja! (Pa tako ponosna je bila sama nase, ker je bila pridna!)...
Ni komentarjev:
Objavite komentar