Končno nazaj!!!

No, glede na količino mojih objav je zelo očitno, da se je začela šola :P

Vmes se je zgodilo toooooliko stvari, da bom težko vse opisala. Moja Panč je praznovala svoj prvi rojstni dan, spet sva začeli hoditi v pasjo šolo, na društvo Kavalir, kjer je včeraj na Zimskem pokalu Kavalir zmagala v kraljevi disciplini Rally Obidience :D, uspešno je opravila izpit Bbh točno na njen 14. mesec, uživala je na sprehodu z najboljšimi prijatelji, obiskali sva njene sorodnike, kjer sva obe neskončno uživali, pridružil se nama je konjiček Morf in še bi lahko naštevala :D

Danes pa sva kidali in kidal in kidali, saj imamo tudi v Ljubljani kopico SNEGA!!!! (zunaj sva bili od 7h zjutraj do 13h in zdaj spi kot angelček :D)

(žal slikice niso v kronološkem redu)




Moja norčica na snegu:















































Poleg:






















S Prijateljema Laro in Sukijem:



















Čudovita Panjuška!!! :P



















Tako zaposlena je bila za svoj 1. rojstni dan:




















Je ena redkih psov, ki vozi na sprehod svojega konja :D



















S kavalirčkom Sky-jem:























Z Luno:


















Z Barom:



















Z bratcem Palom:


















In vmes se je zgodilo še marsikaj, dodati bi morala slike drugih prijateljev, ampak te sledijo kdaj drugič :D

Zadnji dan počitnic

Včeraj sva s Paniyo poskušali čim bolje izkoristit zadnji dan počitnic. Tole je rezultat dopoldanskega sprehoda:

Nov filmček :D

Med počitnicami sva vadili nove trikce in končno mi je uspelo zmontirati tudi video!

Uživava!!

Minilo je že kar nekaj časa odkar sva se zadnjič oglasili. Zakaj? - Ker ni bilo časa!! Pri Paniyini vzrediteljici sva takooo uživali, da nisem imela časa napisati nič novega, čeprav se je zgodilo veliko stvari.
Romana (vzrediteljica) je rešila Paniyine zdravstvene probleme, tako da dieta ni več potrebna! Pani se je držala svoje mame Gere kot klop in se igrala s svojim dedkom, očetom in babico. Z Gero sta bili super ekipa, saj sta obe igrivi in pripravljeni ušpičit kakšno lumparijo!












Paniya in Gera



Domov sva se vračali z vlakom in kmalu po prihodu domov sva šli s prijateljico Saro in njeno psičko Kalo k dedku v Javorje. Tam smo se sprehajali cele dneve, se igrali na travnikih in se učili novih trikcev! Enkrat smo se celo izgubili in domov nismo našli kar 6 ur!! Bilo je zelo utrudljivo, a bila je dogodivščina in pol, po kateri smo vsi spali cel popoldan.











































































Ko sva se vrnili iz Javorja, sva šli v Godovič k Dedku in Noni, kjer je Paniya imela pasjo družbo, hodila je plavat v Bajer in se potepala po gozdu. Prvič je videla tudi srno in bila je čisto navdušena. Z njo se je želela igrati in je navdušeno stekla za njo ter jo potem klicala nazaj z mahajočim repom, ko je pobegnila.















Paniya in Buba

















No, potem sva za kratek čas ostali v Ljubljani, kjer sva obiskali živalski vrt, a sva se že v začetku avgusta z družino odpravili na morje. Paniya je bila presenečena nad slano vodo, zato dolgo ni želela plavati v morju. Splavala je šele tri dni pred odhodomdomov, do takrat pa se je le namakala do trebuha ali pa je lajala za nami na pomolu. Z mami sva ugotovili, da obožuje ropbide, saj jih je na sprehodu začela kar sama obirati (mami namreč ni nabirala dovolj hitro).












V ZOO - takole opazuje opice


















In takole ptičke.



























To pa je slikica iz morja, kjer pozira na pomolu.









Zdaj sva spet doma, kjer se druživa s prijatelji, hodiva na daljše sprehode in se učiva nosvih stvari. Vpisali sva se v nadaljevalni tečaj pasje šole, tokrat v društvu Kavalir in komaj čakava na pričetek tečaja! Paniya je tudi sama čisto zagnana za delo in na sprehodih sama od sebe dela poleg!!

Počitnice!!!

Začele so se počitnice! Sicer začetek za Paniyo ni bil preveč obetaven - veterinar. Pojavila se ji je alergija in pripisali so ji posebno dieto. Ampak to nama ni pokvarilo veselja in že isti vikend sva šli s Hedo in njeno dogo Luno na počitnice v Ormož! Bili smo na kmetiji in s Hedo sva pazili na 4 otroke, 9 konjev, pujske, kokoši, 4 pse (s Paniyo in Luno vred), na zajčke in mucka... skratka - dela cel kup!





Tako se je začela naša pot...
































Nekaj mesecev stara žrebička :D








Zdaj pa sva na počitnicah pri Paniyini vzrediteljici! Čudovito je videti toliko landseerjev na kupu! Paniya uživa 100 na uro in je čisto razpuščena... Skozi je zunaj, igra se z mamo Gero in svojima mlajšima bratcema ter sestrico, nagaja Irrasu ...















Irras, paniya in Gera















Gera s svojimi mulčki















Malčki














Paniya je velika sestra

Na obisku pri Baru

Danes sva s Paniyo obiskali beagelčka Bara :D Bar in Paniya sta se super ujela in ob dobri družbi je sprehod hitro minil. Mala dva je bilo treba sicer spodbuditi k igri, toda prav kmalu sta lovila žogico in ni trajalo dolgo ko sta lovila kar drug drugega in se podila naokrog. Delali smo celo malo poslušnosti - Bar je bil super, Paniyi pa se je čisto strgalo in je začela skakat vame kot zmešana (ona je tak talent! Enkrat se moram tako trudit, da me sploh pogleda, drugič jo morem pa stran tiščat :D)
Vreme žal ni bilo na naši strani, tako da sta norenje nadaljevala kar v hiši :)

Izlet z Atosom

Uh, s temle poročilom kar precej zamujam, ampak nikakor nisem mogla do slik (in še zdaj ne morem do tistih s piknika - grrrrr) Pač, elektronika ni na moji strani ;)

No, kakorkoli že, zmenili sva se z Vido in šli smo na sprehod v Sračjo dolino, kjer sta najina dva pesjana čofotala v vodi, tekala po travnikih in se skrivala v gozdu. Paniya je bila skozi v pogonu, Atos pa sploh ni zaostajal in ko smo se vrnili domov se sploh nista ustavila. Seveda sta kasneje zaspala kot ubita, toda takoj ko sta se zbudila sta bila ponovno pripravljena za akcijo :) Res ne vem od kod jim vsa ta energija!

Piknik

Vreme je bilo lepo, ko smo se včeraj odpeljali na čelistični piknik v Maribor (organizirali so ga starši treh čelistov iz naše glasbene šole, ki so se letos zelo dobro odrezali na tekmovanjih: Urška, Tjaša in moj brat).
Paniya se je vozila na podrtem zadnjem sedežu ob meni, saj je bil prtljažnik polen hrane, s sabo pa smo vozili tudi žoge, badbinton, spidminton in podobno.

Ko smo prišli tja, smo se najprej malo posladkali z manjšimi prigrizki, Paniya pa se je igrala z Urškino sestrico, ki bo stara tri leta in je tako velika kot Paniya. Mala Zala je bila nad našo medvedko čisto navdušena - cvilila je okoli nje, jo vlekla za dlako, bežala pred njo in jo lovila. Tudi Pani je bila vsa iz sebe in se je z njo lepo igrala. Počasi je tekala za njo, se ob njej ustavila in potrpežljivo čakala, da bosta tekli naprej.

Kasneje smo šli na sprehod po Pohorju in večinoma smo hodili čez gozd. Paniya je uživala, saj je spredaj tekla z mlajšimi, skakala z njimi po koreninah in jim seveda sledila v največje šavje. Približno vsakih pet minut se je hodila fočkat k meni, tako da je bila skozi v pogonu in seveda po sprehodu temu primerno utrujena.

Kasneje sem z nje seveda pobirala klope in pobrala sem jih skoraj dvajset!!! (na srečo so samo lezli po njej)
Mi smo potem jedli, Paniya je spala.... in se zbudila šele, ko smo se šli igrat z žogo. Ko smo jo spodili stran je spet zaspala, proti večeru pa se nam je spet pridružila, se igrala z nami (z žogo seveda) in potem še malo z Zalo. Ko smo prišli domov pa je samo pojedla večerjo in spala dalje.

Kako pridno se učiva.... :)

Ja, Paniya v šoli lepo napreduje, čeprav kar precej manjkava :(

V šoli lepo dela, še lepše pa dela doma, ko imava mir in veliko časa. Zdaj jo učim novih trikcev in nekaj sva jih celo posneli!




V torek mi je Goran v mali šoli povedal, kako naj jo naučim dvigniti taco čim višje v zrak in bila je zelo smešna, saj je taco začela takoj vzdigovati nad glavo in mi jo metati v naročje, gledala pa je čisto v drugo smer in ni imela časa pojesti niti nagrade :)

Napovedali sva tudi vojno klopom, ki jih stalno pobiram z nje! Velikokrat jih najdem šele takrat, ko so že čisto napiti... Dala sem ji ampule in zdaj ima po vratu oranžkaste fleke, klopa sem pa ravno tako našla!!!!!
Odločila sem se, da jih spravim na seznam ogroženih vrst ;)

Danes pa je v Ljubljani tako vroče, da se je najin sprehod izjalovil... Nameravala sem it na dolg sprehod, ker je res lepo vreme, ampak Paniya je vlekla jezik do tal in se je komaj premikala že takoj po tem, ko sva stopili iz hiše. Zunaj nisva bili več kot dobre pol ure, pa zdaj vseeno spi kot mrtva! No, vsekakor upam da poletje ne bo preveč vroče...

Kopanje

S Paniyo sva se zmenili za sprehod s Saro in Kalo in oči nam je ponudil, da nas pelje na barje, kjer ima čebele. Seveda sva ponudbo s Saro izkoristili in med tem, ko je imel oči delo v panju smo šle na sprehod.
Paniya je bila nad vodo čisto navdušena, Kala pa sicer ni imela nič proti, ampak se je prej naveličala. Sara jima je metala palice in ju zabavala v vodi, med sprehajanjem pa sta noreli okrog kot zmešani. Kala je celo plezala po podrtih drevesnih deblih, ko pa ji je poskusila slediti Paniya, se je zataknila in prizor je bil neverjetno zabaven. Paniya je celo plavala v globlji in bolj deroči vodi in bila je prav zabavna, saj je bilo to njeno prvo plavanje in na začetku ni vedela, kaj bi sama s sabo...

Večeraj sem se vrnila iz Španije, saj smo imeli en teden izmenjavo z Baski. Sicer nisem preveč uživala, je bila pa koristna izkušnja... nobene izmenjave več!
Ko sem prišla domov me je najbolj navdušeno pozdravila Paniya in presenečeno sem ugotovila, da je v tem tedno izgubila skoraj ves puh.

Paniya je med mojo odsotnostjo prav uživala, saj so jo razvajali kot kraljično. Odkrila je Gradaščico in je bila nad njo čisto navdušena, peljali pa so jo tudi v Javorje, kjer sta s sestro tekali po travnikih, kjer je cvetel regrad. Tačke je imela čisto rumene do kolen!
Danes sva šli spet skupaj na sprehod in srečali sva Eki in Flina, ampak ker Filna tako meče pubetreta se niso lepo igrali, tako da je bilo zabave kar hitro konec.

Začela si je lizat šive od sterilizacije in se ji je vse skupaj malo unelo, našla sem klopa, ki ji ga nisem znala odstranit, pa še bulo neznanega izvora, zato sva šli na veterino. Tam naju je zdravnik že poznal in takoj sva prišli na vrsto. Šive in bulo so pregledali brez zapletov, potem pa sem jih prosila, naj mi pokažejo, kako se odstrani klopa. Zdravnik je delo prepustil študentom in ko so se vsi štirje usuli okrog prestrašene Paniya je začela renčat (ponavadi od strahu laja, zdaj pa si še ust ni upala odpret) in nism je mogla utišat, študentje pa so skočili stran in morala sem ji nataknit nagobčnik. Naprej je šlo brez zapletov, ampak drugi klop je bil na gobčku in z nagobčnikom ga ni bilo mogoče odstranit. Ker so bili prestrašeni so predlagali, naj to naredim jaz in z veseljem se poskusila, saj sem se želela naučiti (in za učitelje sem imela strokovnjake!). Uspelo mi je in takoj iz veterine sva šli v lekarno po pinceto :)

Popoldan sva šli k Sheitanu in ko sem nehala jahat me je mala skoraj podrla od veselja, da me spet vidi na trdnih tleh...

10 dni bolniške

Paniya je imela 6. 4. 2009 sterilizacijo, odstranili so ji tudi popokovo kilo, ji operirali oči, saj so ji trepalnice rasle navznoter in ji dražile oko.
Operacijo je dobro prestala in je bila že tretji dan po operaciji zelooooo živahna. Prvi dan je še čudno hodila zaradi anastezije, potem pa se ji je stanje hitro popravljalo in zdaj mi je včasih z njo že prav težko, saj bi tekla, skakala in se igrala, pa se še vedno ne sme. Tudi zaščitni ovratnik še vedno nosi in odštevam dneve, kdaj se ga bo lahko znebila.
Tudi v pasjo šolo ne hodiva, tako da mala nima nobenih obveznosti. Samo jaz jo včasih "mučim" in jo učim novih trikov. Ravno včeraj sem jo naučila, da hodi nazaj in sem z njenim napredkom zelo zadovoljna. V teh dneh je tudi izpopolnila vajo "glej me" v gibanju in hodi tudi že prav lepo poleg... Zaradi obilice energije se je naučila prinašati tudi žogo, kar je zelo dobrodošla veščina.

V nedeljo, na veliko noč sem imela čez tudi Luno, prijateljičino nemško dogo in skupaj smo šli na sprehod. Šli sta tudi še dve moji prijateljici s svojima psoma (s Kalo in Sukijem). Imeti dva velika psa - landseerja in nemško dogo je bil super občutek, obžalujem samo, da je morala biti Paniya skozi na povodcu, saj bi se drugače neprestano samo igrala z ostalimi. Luna se jo je povrh vsega še bala kot hudič križa, zaradi tega lustra in bilo je prav smešno, kako so ti veliki psi bolj prestrašeni od manjših, ki se za Paniyin ovratnik sploh zmenili niso. Pri tem ignoriranju je bil najboljši kokršpanjel Suki, ki se za ostale ni preveč zmenil, saj je raje sledil svojemu nosu, Kala pa za njim ni preveč zaostajala.
Proti večeru smo posedali na naši mali zelenici in sitne sosede z nasprotnega bloka, ki kar naprej težijo so se vse pojavile na oknih, kar je bilo precej zabavno...
















Skratka, preživeli smo lep dan, še boljše pa bo, ko bodo Paniyi v četrtek odstranili šive in bo spet lahko tekla in uživala s prijatelji.

...

Jutri bo imela Paniya že 6 mesecev... Ne morem verjeti, da čas beži tako hitro! Na žalost je vreme te dni precej slabo in jo zato precej šparam na sprehodih. Paniya sicer uživa v dežju (in v blatu), ampak jo je po sprehodu težko zbrisat, jaz pa je nočem puščat mokre na ploščicah.

Zadnjič v mali šoli je precej deževalo in Paniya še nikoli ni delala s takim veseljem. Bila je razigrana in ubogala je sto na uro. No, ko se minutko nisem ukvarjala z njo (govorila sem z inštruktorjem) pa je Paniya pobegnila k zlati prinašalki, saj je na vsak način želela akcijo!

Tudi na sprehodih bi se igrala z vsakim psom, ki pride mimo, ampak na srečo kar pride, ko jo pokličem. Hinavka pa je ugotovila, da bo ob prihodu k meni dobila sirček in zato pride na klic, vzame sirček in se gre nazaj igrat, še preden jo uspem prijet. Čim pa postavljam večje zahteve, napr. naj se ob prihodu k meni usede, se premisli in steče nazaj...