Piknik

Vreme je bilo lepo, ko smo se včeraj odpeljali na čelistični piknik v Maribor (organizirali so ga starši treh čelistov iz naše glasbene šole, ki so se letos zelo dobro odrezali na tekmovanjih: Urška, Tjaša in moj brat).
Paniya se je vozila na podrtem zadnjem sedežu ob meni, saj je bil prtljažnik polen hrane, s sabo pa smo vozili tudi žoge, badbinton, spidminton in podobno.

Ko smo prišli tja, smo se najprej malo posladkali z manjšimi prigrizki, Paniya pa se je igrala z Urškino sestrico, ki bo stara tri leta in je tako velika kot Paniya. Mala Zala je bila nad našo medvedko čisto navdušena - cvilila je okoli nje, jo vlekla za dlako, bežala pred njo in jo lovila. Tudi Pani je bila vsa iz sebe in se je z njo lepo igrala. Počasi je tekala za njo, se ob njej ustavila in potrpežljivo čakala, da bosta tekli naprej.

Kasneje smo šli na sprehod po Pohorju in večinoma smo hodili čez gozd. Paniya je uživala, saj je spredaj tekla z mlajšimi, skakala z njimi po koreninah in jim seveda sledila v največje šavje. Približno vsakih pet minut se je hodila fočkat k meni, tako da je bila skozi v pogonu in seveda po sprehodu temu primerno utrujena.

Kasneje sem z nje seveda pobirala klope in pobrala sem jih skoraj dvajset!!! (na srečo so samo lezli po njej)
Mi smo potem jedli, Paniya je spala.... in se zbudila šele, ko smo se šli igrat z žogo. Ko smo jo spodili stran je spet zaspala, proti večeru pa se nam je spet pridružila, se igrala z nami (z žogo seveda) in potem še malo z Zalo. Ko smo prišli domov pa je samo pojedla večerjo in spala dalje.